Zvone

ponedeljek, 13. januar 2020

Iz Senja na Oltare mimo Otočca do Žutih Lokev in v Senj (26.12-2019)

Ni kaj, Željko Medle in Marjan Rozman sta določila, da moramo enkrat še pred novim letom 2020 kreniti malo proti morju, kjer naj bi bilo topleje kot na Dolenjskem. A ni bilo tako, temperature so bile krepko nižje in že kmalu na avtocesti proti Žutim Lokvam in predvsem tam je bilo vse belo od ivja. No spodaj ob morju v Senju je bilo vsaj nekaj stopinj nad ničlo, tako da smo se prav hitro spravili na kolesa in se že po ravnini proti Svetemu Juraju malo ogreli. Po kavi je bilo prav prijetno brcati v hrib Oltari, vsaj vroče ni bilo. Uživancije bicikliranja v hrib in opazovanja čudovitih razgledov na jadranske otoke je bilo že pred Otočcem konec saj nas je čakalo zopet megleno in hladno vreme. Nič nismo stali in iskali burek, Željko je potegnil na "muč", tako da smo kar hitro prišli do kraja Vratnika,kjer se je vreme zopet razjasnilo. Prav užitek je bila potem hitra vožnja navzdol po po suhi cesti kjer je bilo zelo malo prometa.

Ko prideš na zastavljen cilj pa ni kaj reči kot SUPER je bilo. Pa še brez najmanjše nezgode...

Zimska: Žužemberk, Replje, Bič, Mirna, Mokronog, Nm

Kljub zimi kar nekako gre...

Željko v Hrušici, zadaj Kum

torek, 24. februar 2015

21. februar - 3. dan kolesarjenja v Novigradu

Tudi tretji dan se je kljub nizki jutranji temperaturi obetalo eno lepo kolesarsko druženje. Najprej smo se takoj po zajtrku (že pred 8 uro) poslovili od Sandija in mu zaželeli srečno pot nazaj v Novo mesto. In Sandi ne bi bil Sandi, če ne bi poskrbel, da smo tretjo in zadnjo noč kar krepko zastavili v avali prvega nadstropja s prepotrebnimi kolesarskimi napitki.

Ker smo po dveh dnevih bili že skoraj pravi "Istrijani" smo se zjutraj znali že bolj primerno obleči za planirano kolesarjenje. Skupna odločitev je bila da gremo malo bolj na "lahko" preko Nove vasi do Vižonade in potem nazaj. Kot prejšnji dan sta večino "ture" vlekla Jure in Mitja. Na vrhu Vižinade smo se razdelili (ne namenoma) v dve skupini. Eni smo šli nazaj mimo Novigrada do Dajla v Brtigolo. Ta huda skupinica je naredila malo večji krog proti Poreču.
Ni kaj, na koncu smo bili vsi prijetno utrujeni in smo potem popoldne izkoristili za obisk vasi Brtonigla v kateri je potekal festival vina in čokolade.
Ob zaključku: bilo je super kolesariti v dobri družbi, in če bi bilo samo nekaj stopinj topleje bi bilo pa že prav kičasto za zimski mesec februar. Upam da bomo še ponovili takšne spomladanske priprave!!

Trasa tretjega dne

Nekaj manj hribčkov

Še zapnemo se in gassss

Branko mu je podal še zadnje nasvete

Pa adijo in srečno

Mare je bil v poletni opravi, a se je po nekaj minutah premislil

In če bu ne bilo Saše bi nekaj manjkalo

Pomešani ekipi

Neke discipline v prometu pa nimajo ti triatlonci :-)

Po dolini Mirne

Gašper in Jure

Črt in Mitja

Rok in Saša

Igor in Jure

V hrib v Vižinado

Jure

Nič ni brez ajzenpona, makete "parenzanke" lokomotive v Vižinadi

Proti Brtonigli

Jure v Brtonigli

Bazen prazen, no potem grem pa malo počivat

Gremo na fešto vina&čokolade

Šefi

Navigacija katera nikoli ne zataji in je ni potrebno resetirati

Nedeljska fotka ob vračanju domov, sneženje v Postojni

20. februar - 2 dan februarskega kolesarjenja v Novigradu

Glede na dogovorjen plan smo se po zajtrku ob 9:30 že pričeli v popolni zimski kolesarski opremi (temp. tam okoli 4-5 stopinj) zbirati pred hotelom. Izpred hotela smo potem eden za drugim v smeri Poreča krenili ekipa triatloncev in sprintovcev. Kaj kmalu smo jih prehiteli in brez postanka v kar hudem tempu, vsaj za mene brcali vse do vrha Limskega kanala kjer smo prav na hitro naredili nekaj fotk. Drugi postanek so - smo imeli na drugi strani Limskega kanala pri tabli Brakovići, kjer so tahitri počakali malo bolj počasnega. Od tu dalje so bile temperature že prav prijazne, tako da smo se nekateri v Rovinju lahko že privoščili malo sončenja. Naša "dosovca"Jure In Mitja sta se kljub vabilu sončka odpovedala sedenja in sta brez premora nadaljevala vožnjo - trening v smeri proti Puli.

Ob njunem povratku smo potem skupaj štartali nazaj proti Novigradu. In ker meni skoraj vedno kje daleč od doma nagaja bicikel, tudi tokrat ni bilo drugače. Zaradi okvare menjalne ročice sem se proti Poreču do servisa peljal tako, da sem imel samo dve prestavi in to najlažji. Madonca sem imel visoko kadenco...pri kadenci 120 o/min sem divjal 20 km/h. V vednost: servis se nahaja ob cesti ki vodi iz Poreča proti Novigradu (že čisto na koncu poreča).

Po povratku v Novigrad sem obiskal še prijatelja Franca (Acota), spil dobro kavico (dve, tri) in se dogovoril za nadomestno kolo v primeru ponovne okvare. Kljub "lagani" vožnji iz Rovinja nazaj sem bil kar malo utrujen. Nič kaj utrujenosti nista kazala Jure in Mitja, saj sta še kar kolesarila tako dolgo da sta potrebovala luči. Prredvsem sta kolesarila v noč ko sta šla naproti Sandiju Bayerju, ki je prihajal s kolesom iz Novega mesta. Po okrepčilnem tuširanju in krepki večerji smo skupaj pričakali Sandija in v skupnem druženju zaključili prav fajn dan.