Dva dni prej, to je 17.12.123 se je Martin odločil, da nas povabi na eno hudo turco po Kočevskih gozdovih. Pravzaprav odločil se je da nas bo poskušal uničiti! In dosti ni majkalo saj je bil njegov tempo resnično hud. Za Martinom smo tako Janez, Marjan in jaz kolovratili navkreber, navzdol ter prevsem po brezpotjih osvojili tudi štiri 1000 m Roške vrhove, za kar smo porabili 6 ur in pol in naredili skoraj 23 km.
Začetek pohoda je bil v Resi kjer imajo gozdarji prav lep dom z urejeno okolico, kjer je možno organizirati piknike in speči tudi kakšnega packa na tapravem roštilju. Prvi postanek in foto shuting smo naredili pri 270 let stari Črmošnjiški jelki.
Martin je ob vsaki zanimivosti oz. v vsakem ovinku imel kakšno za povedati kakšno zgodbo ali prigodo ki se je zgodila njemu v mladih letih ko je po teh krajih nabiral maline.
Še podatki iz Garmina:
po roški pešpoti
 |
| Resa, današnje izhodišče pohoda. |
 |
| Še minuto in smo pri eni od največjih jelk. |
 |
| Marjan, Janez, Martin |
 |
| Kolikokrat bi se slikali šele če bi bila ta jelka naša? Nobenkrat ker bi jo požagali že pred 240 leti. |
 |
| Le v katero stran bi jo porušil? |
|
 |
| Delo gozdarjev.. |
 |
| Tale štemliček bomo drugič vzeli s sabo domov. |
 |
| Tamočen traktor našega državnega Zavoda za gozdove Slovenije |
 |
| Grobišče Pugled |
Drugi postanek smo imeli pri partizanskem grobišču Pugled. kjer je pokopan tudi Martinov stric Saje. Pot smo nadaljevali preko Roških Žag, kjer je samo še nekaj razvalin od ostankov žage in prav lična stavba katero uporabljajo skavti. Od tu smo šli samo navzgor do prvega 1000 metraša Mali Rog in nato še do Velikega Roga na 1100 m višine. Tukaj je čudovit razgled iz razglednega stolpa.
 |
| Proti Roškim Žagam |
 |
| Stavba skavtov v Roških Žagah |
 |
| Martin vključil pogon na vse štiri... |
 |
| Le kaj mi je tega treba.. |
 |
| Mc Janez |
 |
| Vidite fantje tam sem pa punce lovil... |
 |
| Žejn |
 |
| Tačka risa, znak da gremo po Roški peš poti |
 |
| Potem jim je pa denarja za barvo zmanjkalo... |
 |
| Vrh Velikega Roga |
 |
| Razgledni stolp |
 |
| Marjanu je vroče..+8 stopinj na 1100 m, v dolini pa -5 stopinj celzija |
 |
| Gorjanci |
 |
| Jst in Gorjanci v ozadju. |
 |
| Jej, jej ali gre gor ali dol... |
 |
| Nismo se izgubili oz. Martin se ni!!! |
Z Velikega Roga smo jo po Roški pešpoti ubrali preko pragozda, kjer smo si ogledali še eno ogroomno jelko in kaj kmalu v Podstenah imeli eno pošteno malico. Spekli smo si klobase na ognju in s polnimi želodčki osvojili še dva tisočaka. Zadnji med njimi je bil ravno tisočak na tromeji občin Semič, Kočevje in Črnomelj. Nazaj proti Resi korak ni bil več tako mehak in prav pasalo se je vsesti v avto. Ampak Martin nas je peljal nato še na eno krajšo ekskurzijo v kraj kjer je bil doma. Ne glede na utrujene noge je bilo lepo in še bomo izpeljali kakšen podoben pohod.
 |
| Takole se trudi Zavod za gozdove |
 |
| V pragozdu |
 |
| Na tej cesti smo videli kar nekaj medvdovih sledi |
 |
| Peki v Podstenah |
 |
| Kako lepo gori |
 |
| Lepe barve |
 |
| Janezu se kar smeje... |
 |
| Marjan ni bil nič utrujen, je kar brcal...Nekoč leta 1890 bi Marjan lahko izbral komplet ekipo za nogomet, saj je bilo tukaj 14 hiš in kjer je živelo 67 prebivalcev. |
 |
| Za konec še malo izobraževanja v žrojstni vasi Martina |
 |
| Slapovi Niagare |
