Že pred dvema dnevoma je bilo dogovorjeno, da gremo danes v soboto naredit eno peš turo do Trdinovega vrha in nazaj. Po tednu metanja na roke (kidanja snega) je bila sprememba dobrodošla.
Temperature so bile pohodniško ugodne, v dolini še malo hladno in še brez sončka, že kmalu malo višje nad Gabrjem sončno in topleje.
Bili smo lepa skupinica; Marjan, Zdenka, Marč, Dušan in Janez. Že v prihodu v Gabrje smo videli, da bo danes na Gorjancih veliko pohodnikov saj skoraj ni bilo prostora za parkiranje. Ne vem kaj vsi ti ljudje vidijo da gazijo navkreber v tem snegu.?
Malo pred nami so se navkreber zapodili mlajši mladinci Adrie Mobila s Sandijem na čelu. Ker smo se tudi mi zapodili na vso moč smo jih malo naprej od Gospodične ujeli in to kljub temu, da so nam njihovi starejši kolesarji (mladinci) do dobra razorali gaz ko so na polno tekli z vrha navzdol (barabe).
Po varnem prehitevanju skupine, malo fotkanja še en zalet in že smo bili na najvišji točki Dolenjske. Po objemanju, nazdravljanju, slikanju, navdušenju nad uspehom pa v teku (da se ne bi ohladili) do Gospodične na čaj in potem spet na polno v dolino.
Z domačega balkona - nič sledu o sončku.
 |
| Priprave v Gabrju. |
Še nič sonca...
Je že malo svetlejše, Dušan diha, diha....
Kam pa sedaj, kolesarji desno ostali levo do Gospodične.
Le kaj mi je tega treba....
Pogled proti Kočevskem rogu
Mlajši mladinci Adrie Mobila in malo starejši mladinci v ozadju..
Sandi dal komando "25 sekund počitka"...
Kva bulš??
Tudi Sandi je zašvical..
Lepooooo
Tudi lepooooo
Težko...
Tud jaz sem bil na vrhu...
Za nami so prišli tudi piciklisti Adrie...
in Janez..
Moj prijatelj Franci Plantan (pohodnik, ki je prehodil Slovenijo povprek in počez).
A, kakšna frizura...
Mladi kolesar in pohodnik..je bilo snega do vratu...
Zdenka vedno kakšnega ujaga...
Ni komentarjev:
Objavite komentar