Skupno število ogledov strani

sobota, 16. februar 2013

16. februar - pohod članov KD Papež Podgorje na Gorjance

Že pred dnevi smo člani kolesarskega društva Papež Podgorje, preko E-maila dobilo obvestilo in "komando" da bo danes v soboto 16.02.2013 pod vodstvom predsednika Slavkota Matko in tajnika Dušana pohod na Gorjance. Pohod je namenjen vzdrževanju kondicije oz. še zadnji suhi trening pred kolesarjenjem. No, v resnici je Slavko obljubil, da bo pri Miklavžu častil malico in se nas je nekaj ki gremo včasih proti Gorenjski (smo hitro prevzeli gorenjske navade) takoj odzvalo vabilu. Res je tudi, da že nekaj časa nisem bil na Gorjancih in sem se veselil in komaj čakal ta pohod.
Dogovorjeno je bilo, da krenemo ob 13:00 iz Šumečega potoka ampak ob 13:15 smo bili še vedno v gostilni pri Hudoklinovi Urški v Gabrju.
Potem je sledil silovit štart in v ospredju je tempo diktiral predsednik Slavko, sledil pa mu je Dušan in to kljub temu, da je komaj dobro zaključil tekmo teka na smučeh v Dolenjskem "Kitzbilu". Na tej tekmi sta bila tudi Mirko in Miran Može in prav vsi so osvojili odlična mesta.
Pot je bila že kar na široko zastavljena in ker ni bila ledena se je dalo kar lepo iti. Vmes smo imeli nekaj postankov (predvsem za fotkanje), prvi okrepčilni postanek pa je bil v domu pri Gospodični (tukaj nas je že ujela Urška).
Po čajčku smo jo mahnili proti Trdinovemu vrhu, kjer smo imeli na vsakih 300 metrov drugačno vreme - oblačno, zelo megleno in celo sončno za kratek čas. Na vrhu smo imeli tako kot vedno fotokanje, vpisovanje, objemanje, čestitanje, plezanje po antenah, kritiziranje strank in politike na splošno....
Ko smo se spihali smo jo mahnili v malo manj razhojeno gaz proti Miklavžu, kamor smo prispeli že kar utrujeni. Vsekakor je jota s klobaso in golaž dobro del našim utrujenim teleščkom. Verjetno bi se tam še kar obirali in spili še nekaj rund, če ne bi bil zunaj že skoraj mrak. Glede na uro smo morali hitro potegniti proti dolini.
Kljub pospešeni hoji smo imeli že pri Gospodični skoraj temo in tako od tam nadaljevali z "nočnim pohodom" ter ga uspešno in varno brez nezgod zaključili v Gabrju.
Udeleženci pohoda: Slavko, Dušan, Lojze, Mirko, Miran, Dejan, Simon in jst.

Slavko, Lojze in Dušan v gostilni Hudoklin pred štartom..

Evo ga, predsednik Slavko, za njim Poglavc in potem dolgo nič....

Simon, še podhlajen v dolini..
Dejan, Dušan, čebelar Miro in Mirko skrbijo za varnost v ozadju...

Evo Mirkota, vedno nasmejan...

Še dokaz od zadaj kako smo disciplinirani - vsi lepo za predsednikom kluba.

Slavko nam je dovolil krajši počitek....

So kr malo "nesrečni" brez koles.
Pohod preko gorjanske Neretve, mislim, da je v filmu bilo bolj fino ker ni bilo snega....

Megla...

še kar megla...

Megla in malo hladneje,.

20 metrov naprej se je že kazal sonček iza oblakov.

Prav grdo razmetani, če bi nas videl predsednik...

Sonce......

Težka planinska, nobeden ne koristi zavetrja...

Lojze je šel kr žime....

Breg...



Skoraj smo vsi gor...




Še na Himalaji se tolikokrat ne slikajo!

Dokazi..

Simon testira.....kva pa vem kaj????

Mislim, da se je tukaj zbudil...

Miro slika sneg!!!

Še ena gasilska..

Antene....
Pot proti Miklavžu.

Pogled nazaj..
 
Tam daleč spredaj je Dušan.

Zameti, Dušan,....

Ta ajzenpon me pa tudi povsod preganja...

Dušan preskuša palice...

To smo čakali..





Jota brez klobase za Dejana in za ostale jota s klobaso...




Njami, dobro je, pa kruh je tudi SUPER....

Nočni posnetek nočnega padca....

Brez lučk v temi.


In za zaključek sem šel še slikat sliko, ki visi nad krušno pečjo v gostilni Hudoklin.



četrtek, 14. februar 2013

14. februar - Meglen Trdinov vrh

Že cel teden imamo vreme "da ni za nikamor", sneg in spet sneg. Ne moreš belivat, eno samo kidanje snega, s kolegi pa že  študiramo kam in kdaj  bi šli na kolesarjenje. Ampak izgleda, da vsaj dva tedna ne bo še nič.
V tem tednu sem bil malo na trenažerju in danes na Trdinovem vrhu. Eden od malo manj finih dogodkov v tem tednu je bil karambolček, v katerem je berlingo odnesel poškodbo branika, levega blatnika in slepoto "razbitje" levega žarometa.
Ker je bil današnji dan brez padavin, vsaj po 11-ti uri, sem se na hitro odpravil z avtomobilom proti Gabrju. V Šumečem potoku ni bilo nič spluženo in tako ni bilo nobenega parkirnega prostora in se je bilo potrebno vrniti nazaj v center vasi. Upam, da bo do sobote spluženo, saj bo drugače zopet vojna za iskanje parkirnih mest po celi vasi (v soboto imamo planiran pohod na Gorjance člani kolesarskega društva Papež Podgorje).
Sama pot proti vrhu je bila kar težavna, predvsem ker ni bilo shojene poti. V zadnjih dneh je zapadlo tudi preko 20 cm novega snega, kar se je poznalo predvsem od Gospodične proti vrhu. Vreme je bilo turobno, megleno in ne preveč hladno. 
No, do vrha sem prišel v 1 uri in 20 minutah z metpotnim fotkanjem, lulanjem, ....kar ni slabo. Celoten porabljen čas do vrha in delno v teku navzdol je bil 1:59.

Na sliki ne izgleda slabo...

Pred enim tednom je tukaj tekel potoček.

kr nekaj...

Zameti...

in še zameti,..

Zadnje slike iz te lokacije so bile v jasnini s plavim nebom..

Armstrong je na Luni pustil odtis podplata jaz se pa podpišem ker znam pisati....

Brrrrrr, verjetno je pihalo...

Jih ni nikoli doma..???

Boge antene.

Sem poskušal očistiti ampak je bilo preveč ledeno.

Še ena radioamaterska..


Še podpis v zvezku ki je shranjen na vrhu...