2 februar in že zjutraj 10 stopinj. Fino, gremo pogledat na Gorjance, če je še kdo kje, ki že dolgo ni bil na Gorjancih. Že ko sem se vozil proti Gabrju je tako pihalo, da so se mi drevesa nad mano nevarno priklanjala in sem gledal kadaj bo kakšno drevo vrglo po tleh. Zanimivo, da na poti proti Gospodični ni tako močno pihalo.
Že kmalu po štartu iz Šumečega potoka sem občutil, da danes ne bom imel suhih nog, saj se je steza na nekaterih odsekih spremenila v potoček. Od vsakega pohodnika ki se je vračal sem bil obveščen, da je današnja peš pot težavna kot še nikoli.
Izgleda, da se vsi radi malo kaznujejo saj je bilo takšnih kar veliko - norci. Glede na razmočeno pot sem se odločil, da grem danes samo do Gospodične in mimogrede naredim še nekomu uslugo in od tam v dolino prinesem nekaj pozabljene garderobe.
Kakor koli že kljub vodi, previsoki temperaturi in močnem jugu sem uspešno brez zdrasa na zadnjo plat prikobacal do Gospodične.
S Francem (sošolcem iz osnovne šole) sva popila čajček in nazaj.
 |
| Še včeraj dopoldne je bilo tukaj vse belo in povrhu poledenelo. |
 |
| Ta možak gre vsaj dvakrat tedensko na Trdinov vrh. |
 |
| Mihelič je eden od rekorderjev "Gorjanskih škratov" |
 |
| Kot dostikrat do sedaj, sem tudi danes srečal pri povratku Brigito. |
 |
| Prijatelj Franci, za današnji vzpon se je obul visoke gumijaste škornje, on že ve kako se hodi po hribih.. |
 |
| vodaaaa.......... |
Ni komentarjev:
Objavite komentar