Že pred tednom je Marjan Rozman določil, da bo lepo vreme in da gremo v nedeljo 13. oktobra na zaključno vožnjo sezone 2013. Zamislil si je kar hudo traso preko Vahte in Metlike proti Jastrebarskim nato preko Samoborja in Kostanjevice domov.
Iz te zamisli je dejansko pri meni na Garminu nastalo160 km prevožene poti, 1.400vm, 6 ur in 20 minut čiste vožnje, s povprečno 25,7 km/h.
Od doma sem štartal že pred 9. uro saj smo bili dogovorjeni za skupni odhod v Žabji vasi od Verone malo po 9. uri. Jutro je bilo kar hladno tam okoli 8-9 stopinj celzija.
 |
| Sosedje že veselo kurijo da jih ne zebe, jaz pa na kolo??? |
Kot ponavadi sem prišel prvi in že skoraj spil kavo, ko je prišel Iztok in nato malo kasneje še ostali. Tako smo bili počasi kompletni; Igor, Tomaž, Iztok, Marko, Gregor, Marjan in seveda tudi jaz. Marjan je bil nekako prav poletno oblečen, vsaj od pasu navzdol a mu je bilo že na Težki vodi še to preveč in je že sledilo prvo slačenje.
 |
| In tako se nas je zbralo 6 zmrznjenih in 1 gorak kolesar |
 |
| Težka voda in Marko že pije vodo.. |
 |
| Marjan se že slači..mašina se greje. |
Proti vrhu Vahte smo počasi rinili v meglo, eni samo sebe, Igor pa je za trening potiskal Tomaža ( ne smem napisati porival, ker ima to pravico samo njegova ž...). Na Vahti nas je presenetilo resnično prelepo sončno vreme brez sledu o megli in s temperaturo ozračja, da bi lahko kaj odvrgli s sebe. Ker je sledila vožnja navzdol do Metlike smo raje še kaj dodali.
 |
| Igor malo trenira |
 |
| Še malo in bomo na vrhu... |
 |
| Marjan |
 |
| Iztok |
 |
| Malo pod vrhom Vahte se je iz megle pričelo kazati sonce. |
|
Sam spust proti Metliki ni bil nič kaj hiter, saj je bila cesta vlažna in spolzka, okolica je bila spet zavita v meglo. Na mejnem prehodu v Metliki se je od nas poslovil Tomaž in se odpravil nazaj domov (služba). No kljub temu smo ostali enako številčna ekipa, saj se je takoj na drugi strani meje pridružil Šešerko.
Po 8 sekundnem postanku v Ozlju je vodstvo prevzel Šešerko in pognal s takšno hitrostjo, da smo zgrešili odcep za Krasič in tako nadaljevali pot skoraj do Karlovca kjer smo odvili za Jastrebarsko. Tam nas je zapustil Iztok - šel na obisk v Karlovac, ker mu je zadišala goveja juhica.
 |
| Gregor je pripravljen za spust. |
 |
| Marjan se kar slači.. |
 |
| Prihod v Metliko - še vedno hladno. Tomaž gre nazaj. |
 |
| Na mejnem prehodu, Tomaž se je šel samo pokazat na mejo. |
 |
| Malo poziranja |
 |
| Čakamo Šeširkota |
 |
| Pa naprej proti Kamanju. |
 |
| Ozelj |
 |
| Mahično |
Prvi pravi postanek smo naredili v Jastrebarskem, kjer smo spili kavice. Šešerko nas je vse nahranil s čokoladnimi in marmeladnimi rogljički. Od tukaj naprej do Samobrja smo prebrcali dva manjša hribčka, ker pa se je pokazalo tudi sonce je bila vožnja prava uživancija.
Edina nevšečnost na vsej relaciji so bili krči, ki so nekje v Samoborju grabili po Gregorju. Le kako ga nebi, saj je poleg 14 kg kolesa vozil na prtljažniku še vso opremo za preobleč od Marjana, Markota in njega. Vsekakor smo mu poskušali niditi pomoč. Marjan mu je dal magnezijeve tablete, Šešerko pa mu je za krajšanje muk ponudil pištolo.
 |
| Marko se ne da motiti... |
 |
| V torbah Gregorja so se našla tudi suhi krhlji.. |
 |
| Fant s Semiča.. |
 |
| Energija |
 |
| Še malo do kavice |
 |
| Postanek |
 |
| Manekenstvo... |
 |
| Evo fanta kako se je lepo oblekel. |
 |
| Odhod iz Jastrebarskega |
 |
| Po hribčkih..proti Samoborju |
Po intervenciji s krči in prehoda slovenske meje se do Prilipov ni dogajalo nič kaj pretresljivega. Kljub temu da smo najmanj 15 krat videli znak, da je promet preko Prilipov prepovedan smo kar rinili naprej. In tako smo v Prilipah prišli do zapore ceste, saj je ravno takrat potekla dirka moto krosa, katera se odvija tudi preko glavne ceste. Zato so nas preusmerili na makedamsko cesto, a mi zopet pametni ajde povprek po travniku kjer smo kar na polno zagazili v blato (špritarce imam še vedno blatne).
 |
| Da ne bo Gregor samo pred đamijami slikan... |
 |
| Vinogradniški okoliš |
 |
| Smo že mimo Samoborja in Gregorja grabijo krči. |
 |
| Marjan opazuje gregorja in razmišlja med dvema možnostima: magnezij ali pištola |
 |
| Še malo.... |
 |
| Mejni prehod Slovenska vas |
 |
| Kdor ne upošteva predpisov je blaten... |
 |
| Marjan se je odločil, da zadnje gume ne umaže. |
 |
| Blatooooo... |
 |
| Podbočje |
 |
| V Kostanjevici in Gregorjeva boljša polovica |
 |
| Matic |
 |
| Marjan - moj brat |
 |
| Dodaj napis |
 |
| Na "dilah" |
 |
| Odhod iz Kostanjevice, še nekaj brcev in bomo doma |
 |
| Midva z bratom po spodnji cesti proti Otočcu , ostali pa po zgornji proti soncu... |
 |
| Še zaključek kroga pri Amigotu s Šeničarjem. |
Od tukaj do Kostanjevice smo jo krenili preko Šutne in Podbočja. Med potjo smo srečali mojega brata Marjana in Matica ki je šel na pomoč očetu Gregorju (ga je malo pošlepal). V Kostanjevici smo popili vsak svojo najljubšo pijačko in gasa domov.
Zaključek:
Bilo je fajn in še bomo šli na podobne ture!!!!
Še podatki kako smo vozili:
http://connect.garmin.com/activity/390015241
Ni komentarjev:
Objavite komentar