Zvone: 30. maj - kolesarjenje vleke Nm na Krk in nazaj v Novo mesto

Petek, 30.05.14 - prvi dan
Ne glede na vsekakršne vremenske napovedi je Igor kar dobro določil datum kolesarske odprave proti Malenski na Krku. Na pot smo se podali: Igor Cesar, Igor Brezovar, Janez Kastelic, Dominik Sabljak, Zdravko Lokar, Gregor Ljubi, Marjan Rozman, Jure Nahtigal - Đuro kot spremljevalec, bilničar, kuhar inše jaz Zvonko Ucman.

Ker smo bili v ekipi sami železničarji (aktivni in malo manj aktivni) je bil zbor in odhod iz kurilnice- enote VIT-ta v Novem mestu. Še predno smo dobili dovoljenje za odhod in potem seveda še "bučno" spodbujanje (ste pa mone, le kaj vam treba rinit s kolesi...), so padle prve kaplje dežja in nas spremljale le do table "konec Novega mesta". No Igor je imel prav, bo sedaj lahko zamenal g. Trontelja saj smo imeli suho vse do končnega cilja. Prvi postanek smo imeli že kar na Dvoru kjer smo nekateri odvrgli kakšen sloj oblačil. Prvi pravi postanek za dolivanje porabljeni tekočin je bil v Kočevju. Po kavici in banananju (vsak je od Đurota dobil eno banano) smo se podali naprej vendar mnogo bolj oblečeni, saj se je temperatura močno znižala in mi tudi pri postanku. Na delovni temperaturi smo bili šele v Livoldu od kjer smo bili kar hitro na vrhu od kjer je sledil je lep dolg spust mimo Kostele proti mejnem prehodu Brod na Kupi.

No veselja je bilo kmalu konec, le kje je še Marija Trošt, Delnice in Gornje Jelenje - hudo. Ampak nobeden ni obupal, v hrib smo grizli kot kakšni profiči s hitrostmi tja do 5,5 km/h in več.

Drugi postanek za dopolnitev zalog s ciljem ohranitve adhezijske teže voznikov je bil v Delnicah v prijetni pekarni kjer smo poleg burekov dobili tudi kavice. Pred spustom nas je čakal še lep vzpon na Gornje Jelenje. Predvsem na tej relaciji nas je najbolj utrudil Igor Brezovar, z uspešnim pobegom je potem z lahkoto osvojil gorski cilj na vrhu.

Od tu dalje je bila pot proti cilju "mačji kašelj", večji dela je šlo samo še navzdol. Če ne bi prišlo ob spustu do padca Gregorja bi v dolini naredili še kakšno fešto. K sreči poškodbe niso bile tako hude kot je izgledalo.

Pred nami je ostalo še nekaj hoje po gradbišču kjer smo se izogibali raznim bagrom, potem preko "titovega mostu" mimo Njivic in v Malensko v apartmaje Levande. Janez se je takoj ob prihodu vrgel v za mene ledeno mrzlo morje (19,8 stopinj) in prav mirno odmakal znoj.

Za ta dan nas je čakala samo še pica v eni od gostilnic v centru Malinske, pivička, kavica,....potem še večerja katero so priravljali skoraj vsi razen mene.
Nekaj podatkov: 148,9 km, 2077vm, 6:27 čiste vožnje, povprečna 23,1 km/h, max 70,5 km/h

Še dejanski podatki poti z Garmina

Tako hiter pri učenju je lahko samo železničar. Dominik je ravno pred turo dobil na izposojo kolo od Igorja in se je moral naućit prestavljati s Sramom...