Trasa: Novo mesto-Metlika-karlovec-Vojnič-Velika Kladuša-Otoka pri Bosanski Krupi
Tako kot leto dni nazaj, je tudi letos Marjan Rozman določil eno "Bosansko turo". Kljub nič kaj obetavni vremenski napovedi smo v petek 1. avgusta z obteženimi kolesi krenili preko Gorjancev. Iz Novega mesta smo odbiciklirali; člani društva Bezgavci (ne bizgeci :-)) Marjan Rozman, Marko-Mare Rozman, Gregor Ljubi in Igor Brezovar, ter izven kategorci Marjan Seničar in jaz. V Metliki nas je pričakal še Branko Šešerko. Ker je bila ekipa sestavljena pretežno z železničarji, se je dalo že v naprej vedeti, da bomo imeli veliko postankov in da bomo vozili po pameti.
Opreme smo letos imeli na kolesih vsi manj, edino Mare je bil glede na kodicijo malo bolj obtežen kot lansko leto (naslednje leto bo Marjan imel samo še bidon, vso ostalo opremo mu bo vozil Mare). Dejansko je največ opreme in najtežji bicikel-gorca vozil Igor, kar se seveda najbolj pozna navkreber kjer je vsak dodaten dekagram težak 1 kilo...
Samo picikliranje je je bilo kljub oblačnemu vremenu prijetno in nas je do prelaza Vahta lepo segrelo, da nas potem v dolino proti Metliki ni zeblo. Po popiti kavici v Metliki smo bili ob prestopu meje deležni nekaj dežnih kapljic in to je bilo vse kar je bilo slabega vremena vse do zadnjih petih kilometrov, ko nas je ujela minutna ploha. V glavnem, do končnega cilja smo kljub napovedi prišli suhi. Do Karlovca je bilo potem samo še nekaj manjših hribčkov. Večinoma je vožnja potekala po ravnini, zaradi česar smo v Karlovcu v za nas znani pekarnici pojedli vsak samo po en burek. Po "malčki" smo malo težje krenili naslednjm postankom naproti in prispeli v Veliko Kladušo, kjer je v centru mesta vedno vse polno ljudi...sami Bosanci! Po obveznem slikanju se nas je Marjan usmilil in nam obljubil kosilce. In res kmalu izven mesta smo se ustavili v restavraciji kod Abida kjer se je vrtelo jagnje. Eni so udarili po čevapčičih in čebuli, midva s Šeničarje pa po čebuli in jagnjetovini.
Od tu naprej nas je pot vodila po hribčkih in dolinicah mimo veliko popolnoma novih đamij do naslednjega postanka v Vrnograču (dejansko smo se vmes ustavili še nekajkrat, lulanje, slačenje, slikanje,...). Vrnograč sem si zapomnil predvsem po tem, da smo zgrešili gostilno oz. bifejček in pristali v takšni kjer se ne da naročiti alkohola (tudi pive ne).
Od tukaj dalje do končnega cilja prvega dne, do kraja Otoka, smo po skoraj 12 urah srečno pribrcali. Od tega smo 8 ur vrteli pedala in naredili 185 km in 1680 višincev.
Vtis prvega dne: na relaciji od Karloveca do Vojniča vozniki in psi nestrpni do kolesarjev, od tukaj dalje pa vse do konca prvega dne samo pozdravljanje in spodbujanje. Predvsem so zanimivi potepuški psi kateri so prav prijazni in nevsiljivi. V glavnem na tem koncu so prijazni ljudje.
Še podatki z Garmina: prvi dan kolesarjenja po Bosni
Tako kot leto dni nazaj, je tudi letos Marjan Rozman določil eno "Bosansko turo". Kljub nič kaj obetavni vremenski napovedi smo v petek 1. avgusta z obteženimi kolesi krenili preko Gorjancev. Iz Novega mesta smo odbiciklirali; člani društva Bezgavci (ne bizgeci :-)) Marjan Rozman, Marko-Mare Rozman, Gregor Ljubi in Igor Brezovar, ter izven kategorci Marjan Seničar in jaz. V Metliki nas je pričakal še Branko Šešerko. Ker je bila ekipa sestavljena pretežno z železničarji, se je dalo že v naprej vedeti, da bomo imeli veliko postankov in da bomo vozili po pameti.
Opreme smo letos imeli na kolesih vsi manj, edino Mare je bil glede na kodicijo malo bolj obtežen kot lansko leto (naslednje leto bo Marjan imel samo še bidon, vso ostalo opremo mu bo vozil Mare). Dejansko je največ opreme in najtežji bicikel-gorca vozil Igor, kar se seveda najbolj pozna navkreber kjer je vsak dodaten dekagram težak 1 kilo...
Samo picikliranje je je bilo kljub oblačnemu vremenu prijetno in nas je do prelaza Vahta lepo segrelo, da nas potem v dolino proti Metliki ni zeblo. Po popiti kavici v Metliki smo bili ob prestopu meje deležni nekaj dežnih kapljic in to je bilo vse kar je bilo slabega vremena vse do zadnjih petih kilometrov, ko nas je ujela minutna ploha. V glavnem, do končnega cilja smo kljub napovedi prišli suhi. Do Karlovca je bilo potem samo še nekaj manjših hribčkov. Večinoma je vožnja potekala po ravnini, zaradi česar smo v Karlovcu v za nas znani pekarnici pojedli vsak samo po en burek. Po "malčki" smo malo težje krenili naslednjm postankom naproti in prispeli v Veliko Kladušo, kjer je v centru mesta vedno vse polno ljudi...sami Bosanci! Po obveznem slikanju se nas je Marjan usmilil in nam obljubil kosilce. In res kmalu izven mesta smo se ustavili v restavraciji kod Abida kjer se je vrtelo jagnje. Eni so udarili po čevapčičih in čebuli, midva s Šeničarje pa po čebuli in jagnjetovini.
Od tu naprej nas je pot vodila po hribčkih in dolinicah mimo veliko popolnoma novih đamij do naslednjega postanka v Vrnograču (dejansko smo se vmes ustavili še nekajkrat, lulanje, slačenje, slikanje,...). Vrnograč sem si zapomnil predvsem po tem, da smo zgrešili gostilno oz. bifejček in pristali v takšni kjer se ne da naročiti alkohola (tudi pive ne).
Od tukaj dalje do končnega cilja prvega dne, do kraja Otoka, smo po skoraj 12 urah srečno pribrcali. Od tega smo 8 ur vrteli pedala in naredili 185 km in 1680 višincev.
Vtis prvega dne: na relaciji od Karloveca do Vojniča vozniki in psi nestrpni do kolesarjev, od tukaj dalje pa vse do konca prvega dne samo pozdravljanje in spodbujanje. Predvsem so zanimivi potepuški psi kateri so prav prijazni in nevsiljivi. V glavnem na tem koncu so prijazni ljudje.
Še podatki z Garmina: prvi dan kolesarjenja po Bosni
 |
| Takole izgleda profil trase, nič hudega |
 |
| Globus trase.. |
 |
| Igor šlepa Marjana in to že kmalu od Koroške vasi naprej... |
 |
| Pri taspodnjem Bodavincu pri Velikem Cerovcu, prvi postanek (če ni že drugi). |
 |
| Na Vahti |
 |
| Marjan je v Metliki dvignil nekaj denarja za Mareta |
 |
| Tukaj nas je počakal Branko |
 |
| Po 1 km spet pavza, kava.... |
 |
| Šeničar je že zamišljen??? |
 |
| Imata učke malo podobne, na koncu Karlovca |
 |
| U kaj je dober.. |
 |
| Igor se je igral kemika... |
 |
| Spet postanek, smo "fehtali" vodo |
 |
| In spet postanek ter pogovor z domačini.. |
 |
| V Veliki Kladuši |
 |
| Ekipa da te skipa, športno društvo Bezgavci v Bosni |
 |
| Kladuša |
 |
| Tam zadaj za ringelšpilom je čebelarska trgovina |
 |
| Kod Abida |
 |
| Dobro je bilo!! |
 |
| Po kosilu je vajeti v roke vzel Mare |
 |
| Tudi v hrib gre kljub temu, da mu je Marjan naprtil skoraj vso opremo |
 |
| Dodana samo ta slika saj smo zašli v bife kjer se ne toči pive.. |
 |
| Že po cestišču se vidi da smo stalno sledili dežju...oz se mu izmikali |
 |
| Nekaj je postrani? |
 |
| Kot ate...samo bolj aerodinamičen... |
 |
| Smo se oblekli da smo preverili velikosti oblačil in jih po 2 minutah slekli |
 |
| Kraj Otoka |
 |
| V motelu kjer smo prespali |
 |
 |
| Meglica pred mrakom |
 |
| Smo šli na večerjo |
 |
| Reka Una |
 |
| In jst |
Ni komentarjev:
Objavite komentar