Zvone: 2. avgust - drugi dan kolesarjenja po Bosni

Trasa: Otoka-Novi Grad-Prijedor-Kozarac-Kozara-nazaj v Novi Grad

Drugi dan kolesarjenja po Bosni se je pričel z zajtrkom in pogledom v megleno jutro. Motel v katerem smo prespali je bil lično obnovljen. Edino pripombo bi imel na pomanjkanje vtičnic v sobi, saj je bila samo ena in še v to je bil vključen TV sprejemnik (polnjenje mobitela, Garmina, fotoaparata).

Iz kraja Otoka smo krenili ob reki Uni proti Novem Gradu, kjer je Marjan predvidel prenočišče. Ker smo bili srečkoti smo imeli srečo in tudi dobili proste sobe v "Gostionici Mlin na Adi". Seveda smo se že na teh 20-tih kilometrih do Novega Grada nekajkrat ustavili, malo počili, pobožali pse, razgledovali okolico in se čudili naglim spremembam (so se vrteli že odojki)...

Ob prihodu v prenočišče nas je pričakal prijazen "gazda", počastil kavico in povedal nekaj vicev. Po osvežitvi in odložitvi prtljage s koles smo se krepko lažji podali proti Prijedoru in Kozari. Kot navadno nismo dolgo zdržali brez postanka in smo kaj kmalu zavili na železniško postajo Svodna, kjer smo kot pravi železničarji malo obujali bratstvo in jedinstvo železničarjev. Prav zanimivo je bilo kako hitro se je na mizi znašlo pravo bosansko žganje in kavica, ter se razvila debata kot da smo stari znanci. Ja kaj čmo železničarji držimo skupaj!! Po malo daljšem poslavljanju smo le nadaljevali pot, a kaj ko je Branko v želji čim prejšnjega dosega cilja močneje pritisnil na pedal in tako trgal napere-špice smo morali zopet narediti postanek. Tokrat smo stali v kolesarski delavnico pri mojstru Dušku v Prijedoru. In zopet se je pokazala Bosanska dobrota, saj je nas poleg popravila kolesa postregel še s kavico.

Od tukaj dalje do Kozaraca smo teh 10 km prepeljali brez bilo kakšne pavze in pričeli s približno 12 km vzponom proti vrhu Kozare (vzpon od 6 do 8%). Do vrha smo se ustavili le pri lično urejenih studencih kjer smo dolivali hladno vodo. Ob prihodu na vrh smo odpeli "Oj Kozaro" se malo pofotkali in pri planinski koči dopolnili oz. nadomestili porabljeno energijo (eni z Jelenom, drugi z občudovanjem narave...)...

Ob vrnitvi v dolino smo se do vasi Kozarac resnično ustavili samo enkrat (sparjeno vodo zamenjali s hladno) in šele tukaj v pekarni zopet planili na okusni sirov burek (sirnico). V Novi Grad smo se v nadaljevanju vračali po enaki poti s tem, da so bili postanki na malo zamaknjenih lokacijah.

Na splošno je bil drugi dan kolesarjenja najbolj sproščajoč z najmanj narejenimi kilometri in tudi z najmanj višinci.

Narejeno 136km, 6 ur čiste vožnje, 866 višincev in dejansko skoraj 10 ur porabljenega časa.

Še podatki iz Garmina: 2 dan kolesarjenja po Bosni